Pravica do jubilejne nagrade

Ker se v praksi večkrat dogaja, da župani/županje zaposlenim bodisi ne priznajo pravice do jubilejne nagrade, bodisi nanjo “pozabijo” ali pa si napačno razlagajo pravico do pridobitve jubilejne nagrade, na kratko predstavljamo osnove instituta JUBILEJNE NAGRADE.

PRAVICA DO JUBILEJNE NAGRADE

Pravico do jubilejne nagrade javnih uslužbencev določajo kolektivne pogodbe dejavnosti za javni sektor oziroma aneksi k tem kolektivnim pogodbam.

Javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 oziroma 30 let delovne dobe, pri čemer se v delovno dobo šteje delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcu v javnem sektorju.

VIŠINA JUBILEJNE NAGRADE

Zakon za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF; Uradni list RS, št. 40/12) v 177. členu, ki ureja jubilejne nagrade, določa:

“(1) Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:

– za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,

– za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,

– za 30 let delovne dobe 577,51 eurov.

(2) Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.

(3) Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.”

 Jubilejna nagrada se torej izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Jubilejna nagrada je torej vezana na jubilej in se, ob izpolnitvi pogojev, ob njem tudi izplača. V kolikor je delodajalec ne izplača pravočasno, lahko zaposleni zahteva tudi zakonite zamudne obresti.

PRAVNA PODLAGA

Pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade, kot jo določajo ZUJF in aneksi h kolektivnim pogodbam, je podana v ZUJF-u, ki se za citirano določbo uporablja od 1. 6. 2012, in v aneksih h kolektivnim pogodbam, ki se tudi uporabljajo od 1. 6. 2012. Zaradi navedenega, določbe te pravne podlage (ZUJF in aneksi) ni možno uporabiti za jubilej, ki bi nastal pred 1. 6. 2012, ker pred 1. 6. 2012 ni bila podana pravna podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev jubilejne nagrade za delovno dobo v javnem sektorju.

 (NE)OBDAVČITEV JUBILEJNE NAGRADE

Jubilejno nagrado za isti jubilej je pri istem delodajalcu mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat. Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe, pri čemer se kot delovna doba v skladu s tretjim odstavkom tega člena upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

Kot to izhaja iz pojasnila Davčne uprave RS Jubilejna nagrada po 177. členu ZUJF, št. 4210-6214/2012, 5. oktober 2012, je jubilejno nagrado za isti jubilej pri istem delodajalcu mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat. To pomeni, da se neobdavčeno lahko izplača jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe v javnem sektorju, če javni uslužbenec jubilejne nagrade za skupno 10 let delovne dobe ni prejel od delodajalca v javnem sektorju, in sicer ne glede na to, ali mu je bila za kasnejši jubilej (na primer 20 let skupne delovne) že izplačana jubilejna nagrada.