Mobbing v slovenskih občinah in podjetjih v občinski lasti – SKRITI UNIČEVALEC MEDOSEBNIH ODNOSOV

Mobbing je pojav na delovnem mestu, pri katerem gre za sistematični psihološki teror, psihično zlorabo, sovražno komunikacijo, nasilje, zatiranje, poniževanje, ki ga izvaja eden ali več posameznikov na drugem posamezniku.

Prvi je mobbing preučeval in tudi odkril švedski delovni psiholog nemškega rodu, dr. Heinz Leymann, v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot mobbing se razume večkrat ponovljeni napad na posameznika. Mobbing je vedno trpinčenje, vsako trpinčenje pa ni vedno mobbing. Prof. Leymann je mobbing opredelil v 45 točkah in ga je zelo natančno definiral, saj mora po njegovi definiciji trajati najmanj 6 mesecev in se mora dogajati vsaj dvakrat tedensko.

Gre za konfliktno komuniciranje na delovnem mestu med zaposlenimi, torej med sodelavci (mobbing), ali pa za načrtno šikaniranje vodilnih v odnosu do podrejenih (bossing ali bullyng), kjer nadrejeni pokažejo svojo oblast z zatiranjem podrejenega delavca, z onemogočanjem in preganjanjem sodelavca ali sodelavcev, pri tem pa ne izbirajo sredstev. Stafing je posebna oblika mobbinga, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega. Na delovnem mestu je pogosto povezan z zlorabo moči, pri čemer se žrtve zelo težko branijo. Posebej se je težko braniti pred prefinjenimi oblikami mobbinga, kot so degradacija dela in socialna izključenost. Žrtev mobbinga je lahko vsak v takšni ali drugačni obliki.

Mobbingu so bolj izpostavljena zahtevna delovna mesta in nekateri bolj intelektualno usmerjeni poklici.Zanj je značilno, da je vedno bolj prisoten v našem vsakdanjem življenju, kar pomeni tudi v slovenskih občinah in podjetjih, katerih ustanovitelj ali lastnik so občine. Z osveščenostjo zaposlenih namreč postaja v delovnem okolju vse bolj prepoznaven.

Najpogostejši vzroki za nastanek mobbinga so:

– nezasedena delovna mesta;

– podcenjevanje sposobnosti zaposlenih;

– podcenjevanje dela zaposlenih;

– časovna stiska;

– toga hierarhija z nezadostnimi možnostmi komunikacije (enosmerna komunikacija);

– visoka odgovornost, a nizka možnost odločanja.

Negativne posledice mobbinga se kažejo tako za posameznika, kot tudi za sodelavce in organizacijo.

Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca. V primeru nezagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

Tako kot drugi delodajalci, morajo tudi vse občine in podjetja v občinski lasti sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. V nasprotnem primeru so v prekršku, za kar jim je z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) zagrožena visoka globa.

Če menite, da ste žrtev mobbinga na svojem delovnem mestu ali delodajalec nima sprejetih ustreznih ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov trpinčenja in drugih oblik nadlegovanja, se nujno obrnite na Sindikat občin Slovenije, ki vam bo dal natančna navodila, kako postopati v danem primeru (vodenje t.i. mobbing dnevnika,…). Pravilno postopanje je namreč bistvenega pomena pri preprečevanju tega pojava in pri morebitnem dokazovanju le-tega na sodišču.